Mini dopust v Kranjski Gori

V začetku dopusta sem bila s pikcem in kolegico ter njeno hčerko v Kranjski Gori. 

Moj je ostal doma in vam povem, da mu je bilo prav luštno – noben mu ni težil – hahaha. Je bil pa vesel, ko sva prišla domov, ker je rekel, da bo sedaj spet normalo jedel – hahaha.

------------ 

Prvi dan smo se sprehodili po Kranjski Gori. Šli smo na kavo in sladoled – moram povedati, da tako neprijaznega natakarja pa še nisem videla. Najprej je komaj pozdravil, ko smo prišli, potem smo se usedli in naročili in je bil res zelo nataknjen, pol je pa še tamalima dvema televizijo ugasnil, ko sta glih gledala en dokumentarec. Ko smo odšli je pa tudi komaj odzdravil. No, tam me ne vidi več :-(

Tale je bil pikcu ful všeč in smo ga hecali, da je to on, pol se je pa ful jezil :-)

Potem smo se odpravili naprej mimo Studenca "Baba šči" (to ime je bilo tamalima dvema najbolj všeč - hihihihi. Sta se ful smejala. Pa še sedaj, ko je že nekaj časa od tega, se smejemo ob omembi tega imena :-) )

in smo prispeli do umetnega jezera Jasna. Tam je pa tako lepo in mirno. Za nekaj časa se je celo sonček pokazal in smo se malo usedli in uživali v lepotah jezera

in hranili račke :-)

Ko je začelo bolj deževati smo se odpeljali do Hotela Špik v Gozdu Martuljku, kjer je kmalu nehal padati dež – aprilsko vreme, a ne? Tam smo videli konje, ki so se pasli v ogradi :-) So bili tak fini, da so se pustili pobožati. Malo smo se še sprehodili naokrog in videli čudovite hiške. Ko smo prišli nazaj do hotela sta se tamala dva še malo igrala na otroških igralih, potem smo se pa počasi odpravili proti našemu apartmaju.

Drugi dan smo šli do Planice, kjer so imeli skakalci trening – so bili pa Italijani, Švicarji in Avstrijci. Med njimi je bilo kar nekaj punc. Pa kar nekaj mlajših skakalcev je bilo in to mlajših od mojega pikca. Jih je bilo prav zanimivo gledati. Jst vem, da ne bi šla tja skakat, še po stopnicah sem komaj šla – pač ne maram višine :-(

Na poti nazaj smo se ustavili v naravnem rezervatu Zelenci, kjer sm jst tako grdo padla, ker je bilo vse razmočeno tak, da smo se morali potem hitro vrniti v apartma, da sem se jst preoblekla, ker sem seveda padla v lužo – hahaha.

Ko sem se preoblekla smo se odpravili še na Vršič, ampak, da ne bo pomote smo šli z avtom – hihihi. So bili pa ekstremi, ki so šli v takem dežju peš gor ali pa celo s kolesom – jst ne bi šla :-)

Najprej smo se ustavili in pogledali Rusko kapelico

potem pa smo pot nadaljevali proti Vršiču, kjer je bil še sneg :-) Je bilo kar mrzlo tam gori in še pihalo je. Smo kar hitro šli nazaj v avto in v apartma pod topel tuš, da smo se pogreli :-)

Tretji dan je bil dan odhoda domov. Smo imeli plan, da gremo še malo naokrog, a je tako lilo, da smo se kar odpravili proti domu. Vseeno pa smo se ustavili pri Slapu Peričnik, kjer je bilo tako mirno in lepo, ker ni bilo nikjer nobenega :-) Kok je šele lepo, ko je lepo vreme in bolj toplo, ker nas je pošteno zeblo :-)

No, toliko o našem kratkem popotovanju :-) Bomo pa definitivno še šli in upajmo, da bo takrat kaj lepše vreme :-)

Lep in ustvarjalen teden vam želim :-)

Bavarski gradovi

Kot že prejšnja leta smo se tudi letos s sodelavkami zmenile, da se gremo potepati :-) Tokrat smo se odločile za dvodnevni izlet, in sicer smo obiskale PRAVLJIČNE BAVARSKE GRADOVE.

1. DAN
V soboto je bilo treba že zgodaj vstati in to že pred tretjo uro, ker je bil ob štirih odhod iz Ljubljane. Prvi postanek je bil za kavico, ki jo sicer bolj poredko pijem, ampak sem jo pila samo, da sem dobila čudovito šalico :-), seveda ni bila zastonj.

Najprej smo se s panoramsko ladjico odpeljali na otok Herrn, kjer je grad Herrenchimsee, ki ga je Ludvik II. Bavarski začel graditi 1878, vendar ni bil nikoli dokončan. Grad je manjša kopija francoskega dvora v Versaillesu. Pred njim pa je baročni vrt.

Potem smo se zapeljali naprej do Samostana Ettal, kjer smo si ogledali cerkev. Toliko čudovitih fresk. Jst na splošno rada pogledam v vse cerkve, ki so mi na poti, verjetno glih zaradi čudovitih fresk in njihove mogočnosti, pa nek mir čutim v srcu takrat, ko sem v cerkvi. Verjetno tudi zaradi tišine. V trgovinici smo si ogledali njihove izdelke, kot so: likerji, sadna vina in različne vrste piva. Sem hotela tudi mojemu kupiti pivo, a sem si mislila, da ga bom sigurno razbila še preden ga pripeljem do doma :-)

Pot smo nadaljevali do naslednjega gradu v dolini Graswangtal. Grad Linderhof je najmanjši od vseh treh, ki jih je dal zgraditi Ludvik II. Bavarski in je edini, ki je bil dokončan v času njegovega življenja. V njem je bival 8 let. Stoji pa na območju kraljeve hiše očeta Maksimiljana II. Bavarskega.

Po hribu smo se povzpeli do Venerine jame

in nazaj proti gradu mimo Maverskega kioska.

Po ogledu smo se odpravili v vas Oberammergau, kjer smo prenočili v hotelu Arnika. Sobica je bila prečudovita, ampak hrana mi pa ni bila preveč všeč, se vidi, da nismo navajeni njihove hrane, pa nisem tako zbirčna, da ne bo pomote. Zelo všeč so mi bile poslikane hiše, ki jih vidite na fotkah spodaj.

2. DAN

Po super zajtrku smo se odpravili v Weis do ene izmed najlepših rokokojskih cerkva v Nemčiji. Bila je cvetna nedelja in ljudje so odhajali iz cerkve, prav posebej je bilo zanimivo videti moške v narodnih nošah.

Pot smo nadaljevali do naslednjega grdu, in sicer Neuschwanstein. Najprej smo videli grad Hoheneschwangau, kjer je ludvik II. preživel svojo mladost, vendar si ga žal nismo ogledali.

In končno pravljični grad Neuschwanstein, ki je prav tako kot Herrenchiemsee, ostal nedokončan. Do smrti Ludvika II. Bavarskega je bila dokončana okoli ena tretjina vseh soban. Glavni motiv je labod, ki se pojavlja v slikah, rezbarijah, na vratih, ... in v obliki kipov.

Moram reči, da mi je od vseh treh gradov najbolj všeč prav Neuschwanstein, ker je tako pravljičen in notri ni tako "kičast". Si sploh ne predstavljam kako je lahko živel v takšnem "kiču".

Potem smo se odpeljali mimo spominske plošče kralju Maksimilijanu II. Bavarskemu.

Na koncu smo se ustavili še v mestu Hall in Tirol, ker smo si ogledali še eno cerkev.

Po koncu ogleda smo si privoščili sladoled, ki je zelo znan in naj bi bil zelo dober - no ja, sm jedla že boljšega. Potem pa nas je pot vodila proti domu.